Temelj dobrega vida je ostra slika predmeta iz okolice na mrežnici. Oko je organ, ki izostri pogled na bližnje in oddaljene predmete ter v možgane pošilja podobe.
Kazalo:
Kako vidimo
Slika iz okolice, ki predstavlja svetlobni dražljaj, potuje prek roženice in zenice ter skozi sistem leč. Le-ta usmerja svetlobo v rumeno pego mrežnice, kjer se svetlobni dražljaj pretvori v električnega. Ta potuje po očesnem živcu v vidni center. Šele takrat, ko možgani pretvorijo vidni vtis v vidno zaznavo, prizor vidimo.
Prilagoditev ali akomodacija očesa
Pri delovanju ciliarne mišice se zmanjša krivinski polmer sprednjega dioptra očesne leče. Zaradi tega se poveča lomna vrednost očesne leče in s tem tudi lomna vrednost celega očesa. Oko se na ta način lahko prilagodi različno oddaljenim predmetom in to prilagajanje se imenuje akomodacija.
Sposobnost akomodacije je odvisna od starosti. S starostjo se zmanjša elastičnost očesne leče, zaradi česar se zožuje področje akomodacije. Kot neprijetnost ga zaznamo na začetku starostne daljnovidnosti, ko še ne uporabljamo očal za bližino.
Kaj je dioptrija?
Dioptrija je enota za lomno sposobnost optične leče. Lahko ima predznak + ali -.- Dpth + (plus) pomeni zbiralno lečo, ki jo uporabljamo pri korekciji daljnovidnosti;- Dpth – (minus) pa pomeni razpršilno lečo, ki jo uporabljamo pri kratkovidnosti.
Lahko dioptrijo zdravimo?
Dioptrijo je mogoče odpraviti do te mere, da ni več moteča. Najpogostejše zdravljenje je predpis korekcijskih leč, ki jih lahko vgradimo v okvirje (očala) ali pa namestimo neposredno na roženico (kontaktne leče).
Očala
Očala so enostaven pripomoček, ki imajo tudi funkcijo zaščite pred tujki.
Kontaktne leče
Kontaktne leče skrijejo motnjo vida, saj so na očesu. Ker so tujek, se lahko pojavijo težave pri nošenju, zato potrebujejo več nege kot očala, treba pa je tudi dosledno upoštevati navodila zdravnika in proizvajalca. Ločimo trde, poltrde in mehke leče. Med seboj se razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelane, po prepustnosti za kisik in obstojnosti.